Riževa moka

Kaj je riževa moka

Riževa moka nastane z mletjem riževih zrn, ki so bila predhodno oluščena. Je ena najfinejših mok, zelo svetle barve in izrazito blagega, nevtralnega okusa. Zaradi tega je neopazna v mešanicah, hkrati pa sama ne doda veliko arome. Riž naravno ne vsebuje glutena, zato je riževa moka osnovna sestavina brezglutenske peke.

Bela in polnozrnata riževa moka

Pomembno je razlikovati belo in polnozrnato riževo moko. Bela nastane iz zrna, ki mu je odstranjena lupina in otrobi; je zelo fina, skoraj snežno bela in nevtralna. Polnozrnata, imenovana tudi rjava, nastane iz rjavega riža in vsebuje otrobe ter kalček. Je temnejša, kremno rjave barve, bolj groba in bogatejša z vlakninami in rudninami. Pri peki se obnaša nekoliko drugače: vpije več vode in daje bolj polno teksturo.

Vedenje pri peki

Ker riževa moka ne vsebuje glutena, ne tvori mreže, ki bi zadrževala pline. Testo iz same riževe moke ne vzhaja in se rado drobi ali razpada. Zato jo v brezglutenski peki skoraj vedno kombiniramo z drugimi mokami, kot so koruzna, prosena ali ajdova, in dodamo zgoščevalce. Najpogosteje se uporabljata ksantan in guar gumi, v manjših količinah pa tudi psyllium. Ti zadržijo vlago in dajo testu voljnost, da se obdrži skupaj.

Za kaj je primerna

Riževa moka je osnova brezglutenskih mešanic za kruh, palačinke, kolače in piškote. Uporabljamo jo tudi za zgoščevanje juh in omak ter za jedi, kjer želimo nevtralen okus. V azijskih kuhinjah je osnova riževih testenin, kolačkov in palačink.

Za kaj ni primerna

Sama po sebi ni primerna za kvašen kruh, ki naj bi vzhajal brez dodatkov, in za testo, kjer potrebujemo elastičnost. Ni najboljša niti za jedi, v katerih želimo izrazito aromo po žitu.

Shranjevanje

Riževo moko hranimo v dobro zaprti posodi v suhem, hladnem in temnem prostoru. Bela moka je razmeroma obstojna, polnozrnata pa zaradi maščob hitreje postane žarka, zato jo porabimo prej ali hranimo v hladilniku. Pri brezglutenski prehrani preverimo, da moka ni bila predelana v obratu z glutenskimi žiti.