Bučno olje in bučna semena

Buča, ki daje seme

Buče, iz katerih pridobivamo olje, gojijo predvsem zaradi semen, ne zaradi mesa. Njihova semena so zelena in brez trde lupine, zato jih je mogoče stiskati. Prav ta vrsta buče je v slovenski in sosednji avstrijski kuhinji znana že dolgo in je postala del prepoznavne podobe pokrajine.

Bučna semena uporabljamo tudi sama: kot prigrizek, v solatah, v kruhu in v pecivu. So hranljiva in dajo jedem prijeten, rahlo oreščkast grižljaj.

Zakaj je olje temno zeleno

Bučno olje je temno zeleno, skoraj rjavkasto, in ima močan, poln okus. Barvo dobi med praženjem semen in stiskanjem. Zaradi intenzivnega okusa ga uporabljamo v majhnih količinah, pogosto kot dodatek, ne kot osnovno maščobo za kuhanje.

Najbolj znana uporaba je prelivanje: bučno olje polijemo čez solato, juho, kuhano zelenjavo ali skutne jedi. Dobro se ujame s kislim mlekom, jabolčnim kisom in čebulo. Ker je občutljivo na svetlobo in toploto, ga hranimo v temni steklenici in na hladnem.

Bučna moka

Iz bučnih semen nastane tudi bučna moka. Je temnejše zelene barve in izrazitega okusa, zato je v peki uporabljamo v manjših količinah, pogosto v mešanici z drugimi mokami. V preveliki količini bi testo obarvala in mu dala pretiran okus.

Bučna moka ne vsebuje glutena, zato iz nje same ne spečemo kvašenega kruha. Uporabljamo jo kot dodatek v kruhu, kruhkih in pecivu, kjer prispeva barvo, okus in hranljive snovi. Več o buči je zapisano na strani žita.

Pri nas

Bučno olje je v Sloveniji več kot sestavina: je del praznične mize in prepoznaven znak pokrajine. Prav zato ga pogosto povežemo z domačo pridelavo in tradicijo. Njegova vrednost ni le v okusu, ampak tudi v tem, da je izdelek majhnega obsega, kjer kakovost šteje bolj kot količina.

Iz istega semena nastaneta dva različna izdelka: olje za prelivanje in moka za peko. Kdor pozna oba, ju bo znal uporabiti tam, kjer prideta najbolj do izraza — olje tam, kjer želimo poln okus, moka pa tam, kjer želimo barvo in značaj testa.