Kamut

Kaj je kamut

Kamut je blagovno ime za staro vrsto pšenice, znanstveno imenovano Triticum turgidum ssp. turanicum. Njeno zrno je večje od običajnega pšeničnega in ima trd, steklast videz. Kamut vsebuje gluten, zato ni primeren za ljudi s celiakijo, a ga mnogi cenijo zaradi polnejšega, maslenega okusa. Velja za žito z bogato zgodovino, ki izvira z Bližnjega vzhoda.

Kako raste in kako poteka predelava

Kamut raste podobno kot druge pšenice, a je nekoliko bolj občutljiv in manj donosen. Zato ga gojijo v omejenih količinah. Po žetvi zrno očistijo in zmeljejo v kamutovo moko, ki je svetlo rumenkaste barve. Ker je zrno trdo, je mletje zahtevnejše, moka pa ima izrazito aromo.

Katero moko daje

Kamutova moka je fina in svetla, z značilnim oreščkastim, skoraj maslenim okusom. Poznamo tudi polnozrnato kamutovo moko, ki je temnejša in vsebuje več vlaknin. Gluten kamuta je nekoliko drugačen od pšeničnega in daje testo, ki je voljno, a zahteva nežnejšo obdelavo.

Kako jo uporabljamo

Kamutovo moko uporabljamo za kruh, žemlje, pecivo in testenine, pogosto v mešanici s pšenično moko. Zaradi izrazitega okusa je odlična v receptih, kjer želimo polnejšo aromo, na primer v kruhu, palačinkah in kolačih. Kamutova zrna lahko skuhamo tudi cela in jih dodamo solatam ali enolončnicam.

Nakup in shranjevanje

Kamutovo moko hranimo v suhem, hladnem in temnem prostoru v dobro zaprti posodi. Polnozrnato različico porabimo prej, saj zaradi maščob hitreje izgubi svežino. Pri nakupu preverimo, da gre res za kamut in ne le za mešanico z navadno pšenično moko.

Na kaj pazimo pri peki

Kamutovo testo je lahko bolj lepljivo in manj elastično od pšeničnega, zato mu damo več časa za počitek in ga nežno gnetemo. Pri mešanju s pšenično moko se pekovske lastnosti izboljšajo, ohranimo pa značilno aromo.

Zakaj je kamutova moka dražja

Kamut raste na manjših površinah in ga je težje pridelovati, zato je njegova moka dražja od običajne pšenične. Kljub temu jo peki izbirajo zaradi arome in ker v mešanici daje kruhu značaj. Kdor jo uporablja prvič, naj začne z manjšim deležem, na primer s četrtino moke v receptu, in delež postopoma povečuje.